Kje smo po polovici leta?

Počasi se bližamo polovici leta in kot kaže, bomo lahko s polletnimi donosi zadovoljni.




Še posebej ob upoštevanju dejstva, da je bil začetek leta precej negotov. Negotovost je bila res večinoma zgolj z vidika političnega tveganja, saj se je gospodarska slika globalno v povprečju stabilno izboljševala.

Rast delniških tečajev so upravičevale tudi pozitivne objave poslovnih rezultatov, ko so se poleg dobičkov zvišali tudi prihodki podjetij, kar je bilo v prejšnjih letih prej izjema kot pravilo. V Evropi so tako delnice v letošnjem letu v povprečju dosegle že skoraj desetodstotno donosnost. Podoben je bil tudi donos ameriškega S&P v dolarjih, medtem ko je bila donosnost z vidika vlagatelja iz evroobmočja precej nižja, saj je indeks v evrih pridobil le slabe tri odstotke. Navsezadnje se je nekoliko močneje dvignil tudi kitajski delniški indeks Shanghai Shenzen CSI 300 in z vidika evropskega vlagatelja ponudil podobno donosnost kot ameriški S&P 500, torej slabe tri.

Pozitivna donosnost v letošnjem letu je bila dosežena tudi na praktično vseh obvezniških segmentih. Evropske obveznice z investicijsko bonitetno oceno so po težavnem začetku leta, ko so bile precej pod pritiskom zaradi naraščajočih inflacijskih pričakovanj, kasneje nadoknadile padce, tiste s špekulativno bonitetno oceno pa obdobij večjih šibkosti letos niso zapisale. Tako je denimo indeks podjetniških obveznic s špekulativno bonitetno oceno EUR Liquid High Yield letos porastel za zavidljive tri odstotke. V zadnjih dneh se je nihanje delnic nekoliko povišalo. Najmočneje sta upadla ameriški tehnološki indeks Nasdaq in hongkonški Hang Seng. Nezanemarljiv dejavnik upada predstavlja predhodna močna rast delnic v teh indeksih, kar prej ali slej sproži relativno močnejši popravek tečajev.

V teh dneh je ameriška centralna banka pričakovano zvišala ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk, zato bistvenih sprememb na finančnih trgih zaradi tega ni za pričakovati. Zgornja meja ključne obrestne mere tako znaša 1,25 odstotka, mediana napovedi vseh odločevalcev v FED pa je za konec leta slabih 1,4 odstotka. Čeprav dejanska inflacija in tudi inflacijska pričakovanja niso na želenem nivoju, FED verjame, da se bodo ta popravila predvsem zaradi vedno močnejšega trga dela. K temu bi pripomogla tudi stabilizacija cen surovin, kar je vsaj pri surovi nafti po zadnjih objavljenih podatkih o zalogah močno vprašljivo.

Peter Domadenik, ALTA Skladi

Priporočamo

Top novice

Razno