Kotel hitro rastočih trgov z zelenimi poganjki

Razmere na hitro rastočih trgih so se na krilih sinhronega globalnega okrevanja precej popravile.




Prvič po koncu tako imenovane velike finančne krize smo namreč priča pozitivnim makroekonomskim trendom po vsem svetu. ZDA, Evropa in tudi hitrorastoči trgi opažajo izboljšan sentiment potrošnikov in investitorjev.  

Razlogi za stabilizacijo razmer na hitro rastočih trgih so dvojni – globalni in lokalni. Med globalnimi lahko izpostavimo začetek normalizacije denarne politike v ZDA (zviševanje obrestnih mer), ki, kar je še posebej pomembno, ni privedel do močnejšega dolarja. Zviševanje obrestnih mer v ZDA obenem predstavlja simbolni konec izrednih ukrepov, ki so jih uvedle države in centralne banke za spodbujanje gospodarske aktivnosti.

Za hitro rastoče trge izredno pomemben dejavnik so seveda cene surovin in energentov. V letu 2016 smo bili priča silovitemu odboju cen, kar je prek mehanizma večje vrednosti obsega mednarodne trgovine pozitivno vplivalo na javne finance s surovinami bogatih držav, vendar tudi tistih, ki surovine uvažajo. Glavna lokalna razloga, ki podpirata optimizem investitorjev, sta stabilizacija političnega okolja ter začetek reformnih procesov. A kot vedno radi ponavljamo, hitro rastoče države so zelo raznolika skupina držav, tveganj je veliko, kakovost informacij nižja, učinkovitost trgov pa prav tako šibkejša.

Če pogledamo letošnje leto, zelo dobro dela Indija. To je posledica demonetizacije, s katero je premier Modi proti koncu lanskega leta napadel sivo in črno ekonomijo. Posledica demonetizacije je povečanje sredstev v finančnem sistemu (v zavarovalnicah, vzajemnih skladih in bankah), ki s kupovanjem domačnih vrednostnih papirjev skrbi za nizko volatilnost naložb. Obilna likvidnost v finančnem sistemu je povzročila več kot 10-odstotni donos indijskih delniških indeksov od začetka leta.

Izpostaviti velja tudi Mehiko, kjer je trg Trumpove napovedi o odprtju pogajanj glede Nafte in zajezitvi imigracij že prebavil. Med večjimi trgi v letošnjem letu najslabše dela ruski trg, kar je posledica korekcije cene nafte. Turčija še naprej deluje krhko, predvsem zaradi negotove politične slike (referendum o predsedniškem sistemu), nizkih deviznih rezerv, visokega dolga v tujih valutah in predvsem šibke domače valute. Investitorji se Turčije večinoma izogibajo, saj so to klasični znaki valutne krize. Kljub temu je turški trg predvsem na krilih močnejše turške valute v letošnjem letu dosegel lep odboj.

In kakšna so tveganja? Tveganja na ravni celotnega naložbenega razreda so seveda nadaljevanje ZDA po (do sedaj verbalni) poti omejevanja prostega toka ljudi in predvsem kapitala. Pesek v kolesje mednarodne trgovine bi po mojem mnenju povzročil precejšnje pretrese na trgih v razvoju in znižal potencialno rast BDP teh držav. Opažamo tudi zametke novega globalnega oboroževalnega cikla in nekateri indici v zadnjem času kažejo, da so varnostnopolitične razmere ponekod zelo krhke. Na makroekonomskem področju bi krepitev dolarja pomenila zmanjšanje globalne likvidnosti in dražje tuje financiranje za hitro rastoče države. Za Kitajsko in nekatere druge države bi tak scenarij predstavljal povod za depreciacijo lastne valute, saj bi v nasprotnem primeru uvažali bolj restriktivno denarno politiko.


Peter Jenčič, ALTA Skladi

Priporočamo

Top novice