Zakaj zavarovalni agent nikoli ne bo finančni svetovalec

Kako ločiti pravega svetovalca od prodajalca enega produkta in kako se prav odločiti...


 


Pri nas je le peščica pravih, strokovnih, neodvisnih in etičnih strokovnjakov.


V zadnjem času se veliko govori o zavarovalnih agentih, ki sami sebe pogostokrat nazivajo s "finančni ali premoženjski svetovalec", dejansko pa so le kvalificirani zavarovalni zastopniki ene zavarovalnice. Ta anomalija je posledica neurejenosti trga, kjer ne obstaja uradna kvalifikacija poklica "finančni svetovalec" in tako lahko ta naziv uporablja in na svojo predstavitveno vizitko napiše pravzaprav vsak, ki si to želi.  

In kako naj potem posameznik sploh loči zavarovalnega zastopnika, samooklicanega finančnega svetovalca in nekoga, ki to v resnici tudi je, saj je na trgu še vedno kopica tistih, ki svetujejo celo brez predpisanih licenc in brez vsakršnega nadzora svojih mentorjev. In tako bo verjetno še kar nekaj časa prav zaradi pomanjkljivega nadzora.

Posamezniki pa so na drugi strani premalo kritični, finančno premalo podkovani in tako velikokrat slepo zaupajo nasvetom vseh vrst "svetovalcev", ne da bi morda logično poskušali razumeti njihovo razlago, napotke in argumente. In s takšnim ravnanjem so prepuščeni na milost in nemilost tistega, ki jim "svetuje". Ker na področju osebnih financ obstaja velika fluktuacija zaposlenih, ki se selijo iz zavarovalnic na agencije in nazaj in si vsak od njih lasti stranke, ki so jih imeli v "obdelavi", vsak "prebežnik" potem te stranke kontaktira in želi z njimi še naprej sodelovati. Stranka pa ima pravico, da se odloči s kom bo delala in pravilno bi bilo, da bi samo z enim, če je le-ta res finančni svetovalec, ki je zaupanja vreden, strokoven in neodvisen. Vendar kako naj stranka to prepozna?

Finančni svetovalec je oseba, ki pozna osebne finance v celoti in je kvalificirana za svetovanje na vseh teh področjih, torej od pridobivanja finančnih sredstev (posojila, leasingi,…), budgetiranja, zaščite, varčevanja do investiranja v različne tipe premoženja in na koncu črpanja rente iz obstoječih sredstev. Torej je nekdo, ki lahko stranko vodi in usmerja znotraj njegovih zmožnosti, želja in potreb celo življenje. Je kot splošni zdravnik na področju njegovih financ.

Zaščita je ena izmed ključnih sestavin osebnega finančnega načrta in za ureditev tega mora finančni svetovalec biti tudi najmanj zavarovalni zastopnik oziroma mora imeti pridobljeno dovoljenje AZN (Agencije za zavarovalni nadzor). Vendarle pa je še vedno mnogo drugih pogojev, da lahko rečemo, da je ta zavarovalni zastopnik tudi finančni svetovalec.

Kot prvo mora imeti še druge licence in dovoljenja pristojnih agencij, da lahko posamezniku svetuje še na drugih področjih. Poznati mora celoten trg, konkurenco, smernice in trende na trgu ter imeti dostop do vseh produktov, ki se na tem trgu stranki lahko ponudijo – to pomeni, da je neodvisen in dovolj strokoven. Potem morata s stranko imeti skupni interes, torej mora imeti interes v tem, da najde za stranko najboljšo rešitev in jo zna argumentirati. In na tem trgu so izkušnje ključnega pomena, saj nas šele čas nauči določenih praktičnih znanj in širine, ki jo samo poznavanje teorije nikoli ne prinese. Pa še tisto najtežje. Finančni svetovalec mora biti poleg vsega tega sposoben strankam stvari obrazložiti tako, da jih tudi razumejo, mora biti zaupanja vreden in etičen pri svojem delu.

Spornih praks, sploh pri dolgoročnih varčevanjih na terenu, je ogromno in posledično tudi nezaupanja strank. Sklepanje na predolgo dobo, sklepanje več produktov s prenizkimi premijami, prekinitve in sklepanje novih produktov so stalne prakse nepoštenih zavarovalnih zastopnikov, ki privedejo do popolnega kaosa posameznikovih varčevanj in s tem do oškodovanja varčevalca. Seveda pa so lahko vsi dokaj podobni nasveti tudi dobri. Včasih doba nima vpliva na stroške in je daljša doba bolj smiselna. Tudi določene rešitve nimajo stroškov odvisnih od premije, nekatere prekinitve so smiselne, če gre za popolnoma napačen produkt za posameznika, za preveč nelikvidno rešitev glede na njegove želje, za napačno naložbeno politiko, za previsoke stroške ali iz drugih vidikov neustrezno varčevanje. Pa smo pri strokovnosti, saj so za vse to potrebni izračuni in poznavanje stroškovnika produktov. Če delaš samo za eno zavarovalnico, je to že v osnovi nemogoče. Sicer pa je tudi po mojih več kot 15-letnih izkušnjah na trgu zelo malo tistih bolj "neodvisnih" samooklicanih svetovalcev, ki strankam znajo izračunati dejanske stroške in oportunitetne stroške in koristi ponujene alternative na verodostojen način.

Trg se spreminja, konkurenčnost na trgu raste in na trgu se pojavljajo vedno boljše rešitve. Z marsikatero se lahko reši problem, ki se ga včasih ni dalo. Vendar apeliram na vse, da brez argumentov in izračunov slepo ne sledite obljubam. Od bodočega svetovalca zahtevajte najprej potrebna dovoljenja, preverite ga na trgu, preverite tudi njegovo zgodovino in zaposlitev ter njegov način dela. Do dobrega svetovalca je pametno priti tudi preko priporočila zadovoljnih prijateljev, sorodnikov in znancev. Izberite si nekoga, ki mu boste lahko zaupali, ki ustreza vaši osebnosti in ki ima izkušnje ter več kot samo znanje z zavarovalniškega področja in vam tako lahko ponudi več kot le produkte enega ponudnika.

Mag. Katja Majerle, INDIVIDA & Partnerji

Priporočamo

Top novice