Ali je še kaj prostora za rast?

Trenutni borzni cikel ima že kar dolgo brado in je eden izmed najdaljših v zgodovini.




Leto 2017, za katero lahko rečemo, da je bilo uspešno, je za nami. Delniški indeksi so povečini rasli in predvsem na razvitih trgih kot po tekočem traku dosegali rekordne vrednosti. Vlagatelji, ki s(m)o aktivno na trgu prisotni vse od začetka bikovega trenda, ki se je začel daljnega leta 2009, s(m)o v tem času dosegli donose, ki se merijo v tromestnih številkah. Povsem normalno je, da se sedaj sprašujemo, ali je ostalo še kaj "municije".

Trenutni borzni cikel ima že kar dolgo brado in je eden izmed najdaljših v zgodovini. Samo s tega vidika bi lahko rekli, da je mogoče že čas za recesijo, vendar za zdaj še ni tako. Ne smemo zanemariti dejstva, da je bila recesija v letih 2008 in 2009 najbolj "brutalna" po veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja. Temu primerno so se z največjim padcem v zadnjih 80 letih odzvali tudi kapitalski trgi. Izhodišče v letu 2009 je bilo tako eno izmed najnižjih v zgodovini. Mogoče se kdo spomni besed, ki jih je takrat izrekel legendarni vlagatelj Warren Buffett, da so bili narejeni temelji za 30- do 40-letni bikovski trend. Od takrat je minilo skoraj devet let izredno nizkih obrestnih mer, dodatne likvidnosti in donosa, ki je presegel 300 odstotkov. V tem času smo doživeli veliko političnih pretresov, za katere se je zdelo, da bi lahko sprožili globalno recesijo (brexit, Donald Trump, vojne na Bližnjem vzhodu, ki so za sabo pustile na milijone beguncev).

Zgodilo pa se je tudi nekaj, česar ni bilo na prvih straneh časopisov. Informacijska tehnologija se je implementirala v vse pore našega vsakdana. Razvoj tehnologije je podjetjem na globalni ravni omogočil izjemno učinkovitost in znižal stroške, posledično pa podjetja sedaj dosegajo rekordne dobičke. Stopnja brezposelnosti je trenutno na eni izmed najnižjih ravni v zadnjih stotih letih, polna zaposlenost pa prinaša zaupanje potrošnika, ki prepreden z optimizmom tudi troši. Večja potrošnja pomeni več dobičkov in na koncu pridejo tudi višje plače.

Na tej predpostavki v letošnje leto gledamo optimistično. V drugi polovici lanskega leta smo končno doživeli globalni preporod gospodarstva. V ZDA so izvedli najobsežnejšo davčno reformo v zadnjih 30 letih, ki bo imela pozitivne učinke tudi na globalni ravni. Centralne banke so šele na začetku cikla dvigovanja obrestnih mer in ta običajno traja vsaj dve leti. Podjetja šele v zadnjem času začenjajo nekoliko več investirati v osnovna sredstva in ameriški predsednik je odločen, da bo v letošnjem letu močno pospešil investicije v infrastrukturo. V osnovi so torej izpolnjeni vsi pogoji za visoko gospodarsko rast in temu primerno tudi nadpovprečno rast prihodkov in prodaje.

Vrednotenja delnic so sicer nad dolgoletnim povprečjem, vendar še zdaleč ne moremo govoriti o vrednotenjih, ki smo jim bili priča ob začetku stoletja, ko se je razpočil dot.com balon. Rast dobičkov, gospodarska rast, nizka inflacija, nizke obrestne mere, nizka brezposelnost in zaupanje potrošnika so glavni dejavniki, ki vrednotenjem delniških indeksov dajejo legitimnost in optimizem za nadaljnjo rast. Ker že dolgo časa nismo doživeli korekcije na trgih, ne bi bil presenečen, če bi v letošnjem letu do nje prišlo. A to bi lahko pomenilo samo dobro priložnost za nakup in zalet za zadnji del bikovega trenda, ki bi lahko trajal še kar nekaj časa. Da odgovorim na vprašanje iz naslova: dokler se stvari drastično ne spremenijo, lahko ostajamo optimistični in dodamo še kar nekaj donosa.

Izidor Jerman, ALTA Skladi