Evropa: operacija pregrevanje

Skokoviti rasti so botrovali tudi visoki januarski prilivi v evropske delniške sklade.




Ko je v četrtek, prvič letos, zasedala evropska centralna banka ECB, je Mario Draghi rekel, da evropsko gospodarstvo poka po šivih. Gospodarska rast evrskega območja, ki traja že štiri leta in pol, je široko razširjena po vseh državah in sektorjih. Posledično večina sektorjev hitro povečuje zaposlenost. Pričakuje se, da se bo povečevanje potrošnje gospodinjstev in investicij podjetij še naprej nadaljevalo.

Ob pozornem spremljanju delovanja centralnih bank v preteklih letih postaja vse bolj jasno, da je namen ECB pregreti gospodarstvo do točke, kjer se bo povrnila inflacija, ki pa se je decembra celo znižala na 1,4 odstotka. Vse kaže, da bo ta v naslednjih mesecih ostala na teh nivojih. Prav zato investitorji še ne pričakujejo dvigov obrestnih mer. Celo predsednik nemške Bundesbanke ne pričakuje dvigov obrestnih mer pred poletjem 2019.

Zaradi vsega tega ne smemo biti presenečeni, da so letos delniški tečaji pridobili toliko vrednosti. Evropski indeks Eurostoxx 50 je samo v januarju pridobil kar 3,6 odstotka, kar je v evrih več od ameriškega indeksa S&P 500 in japonskega Nikkei 225. Med posameznimi evropskimi indeksi močno izstopajo tisti iz perifernih držav: tako so kar 10 odstotkov pridobile grške delnice, 8,5 odstotka italijanske, sledile so španske in portugalske s 5,5-odstotno rastjo. Močni gospodarski podatki so poleg izjav ameriškega finančnega ministra pomagali, da je tudi evro v četrtek proti dolarju pridobival vrednost vse do nivoja 1,25.

Skokoviti rasti so botrovali tudi visoki januarski prilivi v evropske delniške sklade v višini skoraj štirih milijard evrov, kar je največ v zadnjih devetih mesecih. Svetovno gledano so visoke prilive beležili še trgi v razvoju in IT-sektor. Po navadi tako močnemu povečanju tveganih naložb sledi kakšen tehnični popravek, čeprav se v teh razmerah pričakuje vse prej kot to.


Radivoj Pregelj, Triglav Skladi