Pričakovanja za leto 2018

Se bodo rekordni nadaljevali v leto 2018?



Leto 2017 se bliža h koncu, le kaj nam bo prineslo naslednje?

 

S terminom "zlatolaska" ekonomisti in analitiki vse pogosteje opisujejo sedanje stanje oziroma pričakovanja za leto 2018. Definira stanje nizke inflacije, nadpovprečne gospodarske rasti in s tem vse višje zaposlenosti ter posledično rasti kapitalskih trgov. Približek idealnega stanja v gospodarstvu. Vse številnejši analitiki in ekonomisti vidijo vedno večjo verjetnost takšnega scenarija vse do leta 2020. Praktično vsi ekonomski kazalci so zelo pozitivni in blizu rekordnih vrednosti, gospodarske rasti so se vrnile na "divja obdobja" iz let 2005 in 2006.

FED bo letos skoraj gotovo še enkrat dvignil obrestne mere, podobno bo verjetno storil tudi trikrat v prihodnjem letu, a kljub vsemu bodo z zgodovinske perspektive obrestne mere še vedno nizke. ECB je nekoliko znižala količino denarja, ki ga pošilja v obtok, a vseeno lahko vsaj za prvo polovico leta 2018 pričakujemo še več denarja na trgu, dvig obrestnih mer pa v letu 2018 ni najbolj verjeten. Tudi na Japonskem ni pričakovati prenehanja ohlapne denarne politike, še posebno po vnovični izvolitvi Abeja. Zaradi povedanega je jasno, da bo denar še naprej iskal pot v vse glavne naložbene kategorije, kot so obveznice, delnice, nepremičnine in druge. Čeprav so vrednotenja marsikje blizu oziroma na rekordnih vrednostih, pa poplava denarja nezadržno draži že tako visoke cene. Od tod tudi optimizem analitikov UBS, banke, Credit Suisse ali Deutsche bank, ki pričakujejo vsaj 10-odstotno rast ameriškega S&P do konca leta 2018. Vrednotenja sicer ne bi bistveno zrasla, saj optimizem temelji predvsem na močni rasti dobičkov ameriških korporacij, čeprav najbolj optimistični analitiki napovedujejo tako rast dobičkov kot vrednotenj. V te izračune optimističen scenarij glede uveljavitve davčne reforme niti ni vključen. Po drugi strani je pesimistov presenetljivo malo. To nekateri vidijo kot točko, kjer je potreben tehten premislek o lastnem portfelju, saj nas preteklost uči: ko večina vlagateljev gleda na svet skozi rožnata očala, navadno zmanjka kupcev, saj so vsi že v pozicijah oziroma naložbah.

Kaj lahko zmoti to harmonijo? V Evropi čakamo razplet nemških koalicijskih dogovorov, spomladi imamo volitve v Italiji in verjetno tudi nadaljevanje ustavne krize v Španiji. V svetu se bodo nadaljevale napetosti v odnosih s Severno Korejo, a mislim, da je to bolj predstava. Strah pred gospodarsko vojno oziroma izolacijo ZDA po izvolitvi Trumpa se je skoraj povsem razblinil, saj lahko vpletene strani preveč izgubijo. Preostane le črni labod, dogodek, ki bi presenetil vlagatelje in jim pognal strah v kosti. Čeprav sta bila taka dogodka izvolitev Trumpa in brexit, pa to vlagateljev ni odvrnilo od trgov, nasprotno, po obeh dogodkih je trg v relativno kratkem obdobju zrastel na nove rekordne nivoje.

Kaj naj v takem okolju stori mali vlagatelj? Postavljene investicijske strategije naj ne spreminja bistveno, saj bi morala biti postavljena tako, da zdrži tudi v negativnih obdobjih. Po drugi strani ni nič narobe, če se z mize pobere del dobičkov in se jih reinvestira nekoliko bolj konservativno. Američani imajo dober pregovor, da še nihče, ki je pobiral dobičke, ni bankrotiral. Druga pomembnejša stvar je, da nas ne prevzame pohlep in ne prevzamemo dodatnega tveganja s povečevanjem bolj tveganih naložbenih kategorij na račun manj tveganih oziroma razpršitve. Dejstvo je, da je svet vse bolj nepredvidljiv in včerajšnji zmagovalci so lahko jutrišnji poraženci, zato je treba ohranjati primerno razpršenost in ne nositi vseh jajc v eni košari.


Aleš Lokar, KD Skladi