Začetek konca centralnobančne dogme?

Prihodnji meseci bodo še zelo zanimivi.




Počasi se približujemo koncu leta. V teh trenutkih se običajno oziramo nazaj na preteklo leto in oblikujemo naše poglede za leto, ki prihaja. Ocena za leto 2017 je lahko res jedrnata – vsa potencialna tveganja, ki smo jih zaznavali ob koncu leta 2016 – volitve na Nizozemskem, v Franciji ter Nemčiji kot prevladujoča politična tveganja na eni strani ter začetek opuščanja izrednih ukrepov monetarne politike centralnih bank na drugi strani – so se iztekla brez večjih pretresov. Posledično so se kapitalski trgi obarvali v zeleno, pri čemer so dosegali celo zgodovinsko visoke ravni. Solidne rezultate smo spremljali tako na makroekonomski kot podjetniški ravni, zato se vlagatelji niti ob posameznih geostrateških zaostritvah niso preveč vznemirjali. Celo ob eskapadah predsednika Združenih držav Amerike so vse večkrat le zamahnili z roko.

A ob njegovem zadnjem pomembnejšem imenovanju so le zastrigli z ušesi. V mesecih zgodnje jeseni je namreč potekal izbor prihodnjega guvernerja ameriške centralne banke, ki bo februarja nasledil Janet Yellen. Izbranec je Jerome Powell, dosedanji član sveta guvernerjev, sicer po izobrazbi pravnik. Prva ocena analitikov je bila, da bo prihodnji guverner bolj naklonjen ohlapnejši regulativi, obenem pa bolj naklonjen hitrejšemu zviševanju ključnih obrestnih mer. Opaznega odziva na njegovo imenovanje pravzaprav ni bilo, saj je občutiti, da kapitalskim trgom pomembnejši ritem trenutno dajejo vrednotenja in fundamentalni podatki.

Zanimivejše teme pa so se začele odpirati minuli teden. Dobro makroekonomsko in podjetniško stanje v Združenih državah Amerike in odsotnost večjih tveganj po svetu omogoča bolj svobodno razpravo o predvideni poti monetarne politike, še posebno zdaj, ko se na glavni stol seli nov guverner. Najglasnejša sta bila guvernerja iz San Francisca in Chicaga. Za kaj pravzaprav gre? Nič manj kot revolucijo v upravljanju monetarne politike, saj se guvernerja Evans in Williams odkrito sprašujeta o ustreznosti dogmatičnega inflacijskega cilja v višini dveh odstotkov. Prihodnji meseci bodo zato izredno zanimivi, saj bodo morda postregli z osnutki povsem nove ureditve, ki bi lahko dolgoročno povsem spremenila razmere na kapitalskih trgih.

Rok Bertoncelj, Triglav Skladi