Ko geopolitična vprašanja zamenjajo ekonomske teme

September je bil v največji meri zaznamovan z geopolitičnimi trenji.




V očeh javnosti je bila najbolj žgoča tema zaostrovanje odnosov med ZDA in Severno Korejo, kjer sta druga drugi grozili s popolnim uničenjem. Kako se bo kriza končala, je težko predvideti. Če smo se iz zgodovine kaj naučili, lahko določene paralele povlečemo s krizo v Prašičjem zalivu na Kubi leta 1962. Tisto jesen je bil svet najbližje jedrski vojni in samo pretkani diplomaciji in razsodnosti takratnih predsednikov J. F. Kennedyja in N. Hruščova se lahko zahvalimo, da konflikt se konflikt ni razširil.

Tako takrat kot danes lahko govorimo o teoriji drznosti, kjer se dva sovražnika skupaj v navezi spuščata strmo navzdol proti prepadu. Obema je jasno, da če pade eden čez rob, za seboj potegne tudi drugega. Igra se s tem konča, oba pa sta poražena. Na koncu seveda oba popustita, ker sta se potihoma zmenila, da igra ne prinaša pozitivnega konca in PR-službam prepustita objavo za javnost, s katero oba izpadeta zmagovalca. Vse skupaj je močno vplivalo na kapitalske trge in kar nekajkrat je bilo videti, da nas mogoče čaka manjša korekcija. Na koncu se ta ni zgodila, ker so vlagatelji ocenili, da razmere kljub zaostrovanju niso toliko resne, da bi prerasle v vojno in posledično močneje zamajale kapitalske trge.

Če odmislimo geopolitična dogajanja, je letošnje leto najbolj zaznamovano v rekordnih nivojih ameriških delniških indeksov, padcu vrednosti ameriškega dolarja in gibanju cen surove nafte. Za evropske vlagatelje je depreciacija dolarja povsem izničila donose na delniških trgih. Ko je vrednost dolarja v primerjavi z evrom v začetku septembra dosegla psihološko mejo 1,2 dolarja za evro, je kazalo, da gre dolar lahko samo še nižje. Potem sta se sestali evropska in ameriška centralna banka. Trend padanja dolarja se je zaustavil in deloma tudi obrnil, zahtevane donosnosti ameriških državnih obveznic so se zvišale in negotovost na delniških trgih se je zmanjšala.

Za piko na i je poskrbel predsednik Trump, ki je skupaj z republikanskimi kolegi v senatu in kongresu predstavil okvirno reformo ameriškega davčnega sistema. Napovedana reforma bo imela dva učinka: 1. spodbuditev infrastrukturnih projektov in posledično višje gospodarske rasti, ker bo srednji razred imel več razpoložljivega dohodka in 2. enostavnejšo in bolj transparentno davčno zakonodajo, ki bo oteževala izogibanje plačila davkov na račun olajšav in lukenj v zakonu.

Na kratko bi dogajanja v zadnjem tednu z vidika vlagateljev lahko ocenili kot pozitivna. Če ne bo večjih geopolitičnih pretresov, se nadejamo pozitivnega zaključka leta.

Izidor Jerman, ALTA Skladi