Katar v izolacijo, Banco Santander v prevzem

Svetovni delniški trgi v preteklih dneh znova ugotavljajo nekaj stranskega gibanja.


 

Rast je ustavila negotovost glede rezultata britanskih parlamentarnih volitev, kot tudi dogajanje na Bližnjem vzhodu.


V zadnji epizodi zaostrovanja na vzhodu se je tokrat na udaru znašel Katar. Mala državica je v zadnjem desetletju zaradi izredno bogatih nahajališč naravnega plina, ki ga izvaža v tekoči obliki v več delov sveta, postala ena izmed najbogatejših na svetu. S tem je Katar postal trn v peti drugih arabskih velesil, na čelu s Savdsko Arabijo. Navkljub neštetim političnim in verskim frakcijam, ki delujejo po praktično vseh državah Bližnjega vzhoda, so se tokrat proti Katarju uspeli "poenotiti" Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Bahrajn in Egipt.

Katarju očitajo odkrito podporo nekaterim terorističnim organizacijam v regiji, predvsem na območju Sirije in Jemna. Diplomatsko ofenzivo, ki sestavlja blokiranje letalskih letov iz Katarja in vanj, izselitev vseh katarskih priseljencev in ekonomsko blokado, je podprl tudi predsednik Trump, na drugi strani pa je v bran Katarju stopil turški predsednik Erdogan. Cena nafte se je po začetku diplomatske ofenzive nekoliko okrepila, vendar rast ni vztrajala. V sredo smo namreč iz ZDA dobili nove podatke o strateških zalogah nafte, ki so v preteklem tednu nepričakovano poskočile za dobre 3 milijone sodčkov, medtem ko je trg pričakoval nov, trimilijonski upad. Po objavi podatkov je cena zdrsnila za dobre 4 odstotke nižje.

Ceni ni prizaneslo niti poročilo ameriške agencije za energijo, v katerem napovedujejo dvig ameriške naftne produkcije na 10 milijonov sodčkov dnevno v prihodnjem letu, kar predstavlja rekordno vrednost. Naj omenim, da se je ameriška produkcija v zadnjih 8 mesecih že okrepila za slabih 10 odstotkov. Rast produkcije spodbuja predvsem dogovor OPEC o znižanju naftnih kvot, vir nove nafte pa v ZDA predstavlja predvsem nafta, pridobljena s pomočjo tehnike hidravličnega drobljenja.

V Evropi je ob relativno zdravem okrevanju gospodarstva nekoliko presenetila novica, da španska Banca Santander prevzema banko Popular Espanol. Presenetljivo je predvsem dejstvo, da je prevzem kot prvič v zgodovini odredila kar evropska centralna banka. Prevzem je sprožilo dejstvo, da se banka Popular Espanol nahaja blizu stečaja. Sam prevzem se bo odvil po simbolični ceni enega evra, ECB pa je Banci Santander odredila tudi dodatno dokapitalizacijo v višini sedmih milijard evrov, predkupno pravico do novih delnic pa bodo imeli obstoječi lastniki delnic. Vrednost delnic banke Santander je na borzi po objavi prevzema poskočila za 4 odstotke, na okoli 6 evrov za delnico.

Andraž Antonič, Alta Invest

Razno